Z drugimi besedami je to obdobje, ko zjutraj poležavate v postelji, kljub temu da je sonce že visoko na nebu, in hodite spat pozno ponoči oziroma proti jutru. Prvič se mi je to zgodilo lani, ko zaradi poškodbe čez dan nisem smel biti zunaj na soncu, sedaj pa se je zopet pojavilo. Ne gre in ne gre zaspati pred tretjo uro zjutraj, pa če se postavim na trepalnice.
Počitniški sindrom pa nima samo slabosti. Ponoči je mnogo več miru, ni telefonskih klicev, ni vroče, po televiziji ni nič pametnega, ni lepega vremena, ki te z vsemi čari vabi ven iz hiše… torej se lahko 100-odstotno posvetite delu, s tem pa se dvigne tudi vaša efektivnost.
Če se spravim nek projekt delati ponoči, ta svojo končno obliko dobi mnogo hitreje. Ravno nedavno sem dobil genialno idejo, od katere bi imeli korist mnogi, pa je žal zaradi premalo znanja ne morem realizirati. Se bo potrebno nekaj domisliti…
Tudi sam na projektih najraje delam ponoči ravno zaradi teh razlogov. Ni motečih dejavnikov.
hehe, pri meni se ta pojav, ko hodim spat zjutraj in vstanem popoldne, imenuje izpitno obdobje.. drugač pa ja, ponoči delat je čist zakon..
obstajajo tut neke raziskave o tem, da se ljudje delimo glede na obdobje dneva v katerem se najbolš počutmo na 3 kategorije: jutranji, nočni in popoldanski. hmm.. ideja za diplomsko nalogo 😀
Povedal bi kej več o tem ”projektu” :O
Pa sem mislila, da sem edina, ki ne gre spat do četrte zjutraj… In tut učit se mi je lažje ponoči, sam tista urca spanja do odhoda v šolo je pa res bedna.