Današnje brskanje po arhivih slik mi je v misli prikradlo marsikatere lepe trenutke. Iz omare sem potegnil enega izmed albumov ter začel obujati spomine. Rojstni dnevi, igranje, morje, poroke, fantovščine in še ostali dogodki vsi lepo obeleženi v obliki fotografij. Me je pa ob pregledovanju prešinila misel, kam vse pelje današnja fotografija, npr. kdo recimo sploh še razvija svoje fotografije (razen resnejših fotografov), saj imajo že vsi digitalno opremo, katere namen je seveda urejanje ter hranjenje na digitalnih medijih (trdi disk, cd-ji, dvd-ji, …). Kdo od vas recimo še shranjuje aktualne fotografije v albumih?
V albumih res da barve na slikah počasi začnejo bledeti, a na drugi strani se srečujemo z mnogo večjim tveganjem, in sicer primer ko digitalni medij izpusti dušo, pri čemer vse slike žalostno izpuhtijo. Na sledečem mestu pride do izraza citat “Bolje vrabec v roki kot golob na strehi”. Albumi imajo tako rekoč neprecenljivo vrednost, a kaj ko je njihovo urejanje v primerjavi z digitalnim precej bolj zamudno.
Ena izmed zanimivejših:
Heh, mislm da mam jst še eno ali dve slikci nekje iz vrtca 😮
Grem takoj pogledat 😀
To je predvsem neum**** oz. potuha ljudi, ko mislijo da šparajo s tem, ko slik ne razvijajo. Najbolše kar lahko storiš je, da po vsakem dogodku zbereš nekaj deset najboljših fotografij in razviješ. Ko tvoj fotoarhiv zavzema 10, 20, 100 tisoč fotografij (recimo v parih letih), v njem sploh ne najdeš takoj želenih fotografij + polovica je takih ki so pač nastale tako mimogrede (slikamo vse po vrsti; jebiga, šparal so včasih ko se je slikalo na film)
res je, poznam kar dost folka ka sploh ne razvija več.
Sama dam čist vse slike z digitalca razvit, tako da mam tud albume lepo urejene 😉
je pa zanimivo kako sem mela včasih en film (36) za dve, tri žure, danes pa z digitalcem lahko naredimo tud 100 slik na žuru (seveda polovica brezveznih).
Uglavnm razvijat je treba!!