Današnje brskanje po arhivih slik mi je v misli prikradlo marsikatere lepe trenutke. Iz omare sem potegnil enega izmed albumov ter začel obujati spomine. Rojstni dnevi, igranje, morje, poroke, fantovščine in še ostali dogodki vsi lepo obeleženi v obliki fotografij. Me je pa ob pregledovanju prešinila misel, kam vse pelje današnja fotografija, npr. kdo recimo sploh še razvija svoje fotografije (razen resnejših fotografov), saj imajo že vsi digitalno opremo, katere namen je seveda urejanje ter hranjenje na digitalnih medijih (trdi disk, cd-ji, dvd-ji, …). Kdo od vas recimo še shranjuje aktualne fotografije v albumih?

V albumih res da barve na slikah počasi začnejo bledeti, a na drugi strani se srečujemo z mnogo večjim tveganjem, in sicer primer ko digitalni medij izpusti dušo, pri čemer vse slike žalostno izpuhtijo. Na sledečem mestu pride do izraza citat “Bolje vrabec v roki kot golob na strehi”. Albumi imajo tako rekoč neprecenljivo vrednost, a kaj ko je njihovo urejanje v primerjavi z digitalnim precej bolj zamudno.

Ena izmed zanimivejših: