Na to objavo me je spodbodel članek časnika Finance, kako Hrvate skrbi vpliv vinjet na njihov turizem, saj naj bi turisti na ta način prinesli manj denarja.

Malo računice:
Predpostavimo, da se največ turistov vozi preko Karavank mimo Ljubljane naprej proti slovenski obali ter naprej v Istro (ta dva avtocestna kraka sta tudi najbolj obmrenjena). Trenutno plačajo 6 € za vse cestnine – najverjetneje se tudi vrnejo po isti poti, kar skupaj pride 12 € ter so na koncu prikrajšani za 23 €.

Ne verjamem, da bi tujci na račun teh triindvajsetih evrov odložili poletne počitnice, izbira druge poti po drugih državah pa bi bila še večji nesmisel, saj bi porabili 3x več bencina + da imajo na Madžarskem prav tako vinjete. Mislim, da ima Slovenija primerno geografsko lego, da lahko to nedvomno izkorišča brez večjih posledic, saj kaj pa je namen vinjet. Posredno tudi obirati tujce, da bi se lahko državljani vozili nekoliko ceneje.

Osebno imam pozitivno mnenje glede vinjet ter upam, da bi ostale nekoliko dlje v prometu, kot je sicer predvideno. Leta 2010 naj bi Slovenija namreč kot prva članica v EU uvedla elektronski sistem cestninjenja preko evropskega navigacijskega sistema Galileo (mnogo bolj natančen kot GPS), ki bo zaračunaval število dejansko prevoženih kilometrov po avtocestnih odsekih. Je pa elektronsko cestinjenje vsaj v eni točki sporno, saj naj bi obstajala možnost zavrnitve oddajnika na avtu, ki bi pošiljal podatke o prevoženih kilometrih. Kakšna bo alternativna rešitev? Morda nadaljnji obstoj vinjet za tiste? To bi se vsekakor splačalo tistim, ki se veliko vozijo po avtocestah, tisti, ki pa na njih zaidejo bolj poredko, pa bi ceneje prišli skozi z elektronskim cestninjenjem. Čeprav so bili pilotski projekti takega načina cestninjenja že izpeljani, pa menim, da bo preteklo še nekaj vode preden uveljavijo ta sistem. Sedaj so prvo na vrsti vinjete…