Zapaaaaaadel je prvi sneg… pobelil sosedni breeeeeeeg… Ob vsej jutranji zaspanosti sploh nisem opazil, da je pokrajina pravzaprav že popolnoma prekrita s snegom. Še preden si utegnem narediti zajtrk (kosmiči + mleko), že telefon zvoni: “Kaj zdj, gremo kj bordat… mi gremo na Javorovco… Zravn?”. Sprva precej obotavljanja, češ ja imam službo, veliko stvari za šolo za narediti, vendar me je neizmerna ljubezen do bordanja na koncu seveda potegnila notri.

Ob pol enih nekje smo brez težav (primernost vozila je na tem mestu veliko pripomogla -> 4×4 pogon) prispeli na kraj zločina – Javorovica, kamor pa nismo prišli prvi. Tam je že bilo nekaj ostalih navdušencev trdega agregatnega stanja vode. Lep primer socialistične solidarnosti se je nato pokazal pri izdelovanju manjše “jumpe”, če se nekoliko slengovsko izrazim, kjer je vsak poprijel ali za lopato ali za bord. Zadevica je bila kaj kmalu končana, njen domet pa je bil nekaj čez 10m – zaradi naklona “landinga” seveda. Glede na njeno velikost kar presenetljivo.

Še nekaj današnjih fotk:
Brulc
Gačo
Mikec

Hja bordanje sredi novembra, ni lepšega, obenem pa novembrski sneg vzbuja velika pričakovanja za letošnjo zimo. Imeli smo sicer namen izvesti še malo daljši turni spust s Špilerjeve špice, a žal še po gozdu ni dovolj snega, da bi bilo to možno. Morda kdaj drugič, a za prvi sneg je bilo to več kot odlično.

p.s.: “Kolk mal rabjo otroc, da so srečni”