Kot začetniku so ti pence prvih nekaj dni super duper v redu saj pridejo v liniji in ne glede na katerem mestu se nahajaš, jo ujameš. Čim pa napreduješ in želiš ujeti prave valove, pa je postavitev v vodi ključnega pomena. Seveda se kot začetnik zaganjaš v vsak val in nepotrebno trošiš energijo. In ravno to branje oceana, kje se bo val zlomil, katerega je vredno ujeti, kateri se ne bo nenadoma poklopil ti lahko prihrani ogromno ter imaš posledično veliko več od surfanja. Namesto da jih ujameš le morda 2 v treh urah, jih s pravilno postavitvijo odvoziš v eni uri neprimerno več. 

Napredek v surfanju je lahko zato precej počasen, saj v enem dnevu stojiš na deski khm… nekaj sekund, kar je pravzaprav nič. In ravno to čakanje na pravi val, neprestano pedlanje ti ob uspešno odvoženem valu poplača ves trud in čas, ki ga preživiš v vodi. Menim, da je surfanje na valovih eden izmed športov, pri katerem se najbolj poistovetiš z naravo, vsak val je povsem drugačen, ti pa si odvisen le od njega. Teden surfanja dokler si še začetnik je zatorej mnogo premalo, komaj dobro se vržeš med penco in valove.

Pretekla dva dni namreč tudi sam nisem ujel praktično nič. Res, da so bili na na El Hierru ogromni valovi oz. bolje rečeno gore, ki mi jih ni uspelo ujeti, na Bone Yards pa je bil tok v vodi izjemno močan in si rabil neprestano pedlati, da si bil na “pravem” mestu. Recimo danes na Rocky Pointu pa deset kot za šalo, praktično bi jih lahko odvozil vsaj še enkrat toliko, če ne bi bilo v vodi še okoli 100 surferjev na line-upu, ki so prav tako pedlali v vsaki val.

Včasih je torej ob sebi vedno dobro imeti nekoga, ki ima nekoliko več izkušenj in ti lahko kaj predlaga, čeprav na koncu še vedno vaja dela mojstra. Več časa preživiš v vodi in na valovih, bolje se znajdeš, vse ti je bolj domače, ne bojiš se velikih gmot, ki priletijo in se zlomijo nate…