Kako nastane zdravilo?
Najprej se pregleda, analizira trg in predvidi, katera zdravila bi bilo vredno lansirati. Kupijo patent določene učinkovine v končni obliki (znana končna formula), potrebno pa je razviti proces oz. sintezni postopek, kako do le-te priti. Učinkovina je substanca, na katero telo reagira. Razvoj nove učinkovine (ne sinteznega postopka) stane toliko kot polovica Krke. Informatiki poskrbijo za vso potrebno literaturo, katero se nato skrbno preuči ter izlušči primerno gradivo. V laboratoriju gradivo še dodatno preučijo, začne se proces raziskovanja in iskanja sinteznega postopka za nastanek določene učinkovine.

Vse temelji na poskusih naprav vrednih več sto tisoč evrov. Naprave so povezane z računalniki, kjer jih možno upravljati ter tudi spremljati končne meritve. Na podlagi rezultatov se odločijo za nov poskus, ki je v vsaki nadaljnji ponovitvi nekoliko bolj specifičen. Poskusi se hierarhično stopnjujejo vse do najoptimalnejše dobljenih delcev potrebnih za končno učinkovino. Pot je izjemno dolga in zahteva ogromno število poskusov, preden se pride do zaključnega postopka. Na velikost dobljenih delcev pri poskusu namreč vpliva N-faktorjev: različno dolgi postopki kristalizacije, način mešanja z različnimi mešalnimi palicami, način dovajanja spojin, temperaturna območja ipd.

Končni postopek učinkovine se nato pošlje v masovnejšo proizvodnjo, kasneje pa jo na podlagi željenega mesta razgraditve (trebušna votlina, črevo, ipd.) vstavijo v pastile, kapsule ali raztopine.

Ogled laboratorija je bil nadvse zanimiv, kajti dobila sva vpogled na to, kako se določeno zdravilo sploh začne razvijati, kako pridejo do idej raziskovanja ter na kakšne načine vse skupaj poteka -> prvovrstna izkušnja.