Sem le prišel malo k sebi po izjemno dolgi sobotni noči. V soboto se je dan začel že relativno zgodaj -> okoli pol sedmih. Dopoldne me je čakalo državno tekmovanje iz fizike na gimnaziji Bežigrad. S svojimi 24/40 točkami sem kar zadovoljen, glede na to da ni bilo časa za kakršnokoli pripravljanje, saj je bilo potrebno pripraviti vse za maturantski ples istega dne.

Ob pol treh pridem domov, ob štirih pa že generalka. Vse potekalo tako kot mora, le težave s prenosom zvoka iz računalnika na mešalno mizo. Nekaj mora iti narobe, drugače bi bilo že neverjetno. Tik pred začetkom smo le uspeli vse pripraviti in glej ga zlomka, kasneje je začuda vse delovalo, kot je moralo (huh).

Nekaj minut čez 8 se je pričela vsa kalvarija. Prihod na plesišče, petje Gaudeamusa, predstavitev posameznikov. Nato so sledili plesi – tango, jive, dunajski valček, govor profesoricam in profesorjem ter nato še ples s slednjimi, kasneje tudi s starši. Maturantski Ples se je odvijal v pravem pomenu besede, saj se ne imenuje ples kar tako. Po končanem uradnem delu se mi je najbolj dopadlo, da smo kot razred stopili skupaj in vsi odšli na plesišče -> posledično je bilo vzdušje zelo prešerno in je na sceno pritegnilo veliko staršev, tako da so bili trki med pari skoraj neizogibni. A nič ne de, samo da se je plesalo zaradi česar je bilo ozračje resnično fenomenalno.


Ob polnoči je sledila četvorka v vsej svoji lepoti šestih slik ter odpiranje šampanjca. Zabava se je zopet nadaljevala na plesišču, najvztrajnejši pa so se vrteli še okoli poltretje ure zjutraj, malo kasneje pa se je vse skupaj tudi zaključilo (mini after okoli 6ih).

Občutki so, kot sem že omenil, fenomenalni in meni osebno je ples minil čisto preveč hitro. Bilanca je pozitivna, tako da lahko v bistvu organiziramo še enega? 🙂

še nekaj slik na željo enega izmed komentatorjev:
Petje himne Gaudeamus Igitur:
Zmagovalci srčkovega plesa:

foto: Miro Pirc in Igor Durjava